Skoči na glavno vsebino

OŠ KOmen

Knjižnica

Osnovni podatki

Šolska knjižničarka:
Vlasta Metlikovec

Urnik knjižnice

VSAK DAN 7.30 – 8.00; 11.35 – 14.30

Šolska knjižnica POŠ Štanjel

Šolska knjižničarka:

Ana Valečič

Urnik knjižnice

VSAK DAN

Torek, četrtek, petek: 7.25 – 7.55

Sreda: 13.10 – 13.40

Delo v šolski knjižnici je sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela na šoli. Knjižničarka se s svojim delom na različne načine vključuje v pouk in ostale dejavnosti.

Glavni cilj dela šolske knjižnice je vzgoja samostojnega in aktivnega uporabnika vseh vrst knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov. Za dosego cilja poteka v knjižnici individualno pedagoško delo ob izposoji, delo s skupinami pri urah knjižnično-informacijskih znanj in več vrst bralnih značk. Z njimi vzpodbujamo leposlovno branje, ki pomaga učence vzgojiti v vseživljenjske bralce.

Preko šolske knjižnice si učenci lahko izposodijo tudi učbenike iz učbeniškega sklada za vse razrede.

V šolski knjižnici si učenci, učitelji in ostali zaposleni lahko izposodijo knjige z različnih tematskih področij. Knjižnica v Komnu ima 16 200 knjižnih enot, v Štanjelu pa 1560 in 30 različnih časnikov in revij, tako za učence kot za učitelje. Vse gradivo je računalniško obdelano.

Pri delu si pomagamo z računalniškim programom WINKNJ.

PLAN  DELA  ŠOLSKE  KNJIŽNICE

 1 . Druge naloge knjižničarja

  • Organizacija  tekmovanja za Bralno značko in aktivno sodelovanje pri izvedbi tekmovanja,
  • sodelovanje z Zvezo Bralnih značk Slovenije;
  • organizacija in vodenje srečanj z ustvarjalci knjig :pesniki, pisatelji, ilustratorji;
  • priprava tematskih razstav;
  • sodelovanje z učitelji pri medpredmetnem povezovanju;
  • sodelovanje na srečanjih knjižničarjev;
  • sodelovanje z matično knjižnico (Kosovelova knjižnica  Sežana) in  njeno podružnico v Komnu;
  • s knjižničarko Kosovelove knjižnice  nameravava izvesti knjižnično opismenjevanje glede iskanja določenega gradiva v bazah Cobiss
  • sodelovanje z Medobčinskim društvom prijateljev v Sežani;
  • sodelovanje z Nižjo srednjo šolo Igo Gruden Nabrežina iz Italije;
  • aktivno spremljanje novosti na knjižnem trgu;
  • aktivno spremljanje novosti na področju neknjižnega gradiva;
  • aktivno sodelovanje z založbami in založniki;
  • sodelovanje v Slovenskem knjižno-muzejskem kvizu;
  • sodelovanje v projektu Rastem s knjigo
  • branje novitet.

 2. Planirane dejavnosti v tem šolskem letu:

  • posodobitev gradiva za Bralno značko;
  • Posodobitev gradiva za domače branje;
  • Dodatna nabava strokovnega gradiva za mladino;
  • Dodatna nabava gradiva za Cankarjevo tekmovanje;
  • Dodatna nabava gradiva za angleško bralno značko;
  • Dodatna nabava gradiva za italijansko bralno značko;
  • Organiziran obisk oddelkov podaljšanega bivanja;
  • Oblikovanje spletne strani šole;
  • Bralna torbica – za učence od 1. do 5. razreda;
  • Sodelovanje v  projektu »Rastem s knjigo«;
  • Sodelovanje v projektu »Mega kviz«;
  • Sodelovanje v projektu »Moja najljubša knjiga«;
  • Organizacija srečanja z ustvarjalcem za mlade;
  • Poglabljanje  medpredmetnega sodelovanja z vsemi učitelji;

    Bralna značka

    Poletna bralna značka

    Obrazci za poletno bralno značko so dostopni na tej povezavi.

    EKO bralna značka

    Eko bralno značko opravijo učenci, ki se odločijo, da preberejo knjigo z ekoliterarno vsebino po lastnem izboru in napišejo obnovo ter eno ekopoljudnoznanstveno knjigo in napišejo, o čem je knjiga pripovedovala. (učenci 1.in2. razreda knjigo ilustrirajo.)

    Prebrati morajo tudi ustrezni strokovni članek, ki je vsebinsko povezan z ekološko tematiko in odgovoriti na določena vprašanja.(List jim da knjižničarka.)

    Vse knjige so na voljo v šolski knjižnici na določeni polici.

    EKO KNJIGE

    1.      TRIADA

    Dane Zajc: Leteča hišica
    Anja Štefan: Čez griček v gozdiček
    Yoko Imoto: Igraj se z mano
    Zvezdana Majhen: Razvajena jablana
    Vanja Pegan: Citronček in Giovanni
    Quentin Blake: Zelena ladja
    Mira Lobe: Jablana
    Wolf Horranth: Kakšen čudovit travnik
    Mata Vahtar: Tikica in Toka na potepu po podzemlju
    Goran Škobalj: Zemlja je dobila vročino
    Marta Vahtar: Kapljica potepinka se očisti
    Mojiceja Podgoršek: Potovanje v pravljično deželo
    Geraldine Elschner: Mali indijanček Padajoči sneg
    Mateja Arhar: Zaljubljeni zvonček
    Franci Rogač : Pravljica o gozdnem škratu
    Bernardette: Mestna miška in poljska miška
    M. Reba: Jurček in packarija
    Jana Stržinar: Kapljica
    Otmar Grissemann: Potovanje vodne kapljice
    Noel Favaliere: Dežna kapljica
    Marlenka Stupica: Čudovito drevo
    Wilfriend Vandaele: Flupi in zrak
    Wilfriend Vandaele: Flupi in voda
    Tanja Novak: Ježek Snežek in poplava
    F. Levstik: kdo je napravil Vidku srajcico
    M. Pfister: Zaklad skalnih mišk
    U. Krempl: Zgodbe iz zelenega gozda
    Kristina Menih: Igrajmo se ekologijo
    Tatjana Angerer: Moj ekološki koledar

    2. TRIADA


    Gudrun Pausewang: Dam ti še zadnjo priložnost, Bog
    Ludvik Aškenazy: Ukradeni mesec
    Scott O’dell: Otok modrih delfinov
    Eric Knight: Lassie se vraca (boljši bralci)
    William Judson: Mrzla reka (boljši bralci)
    N. Landa: Zgodbe o delfinih
    O. Preussler: Mali povodni mož
    S. Rozman: Oblaček pohajaček
    C. Zagorski: Vesela in žalostna voda
    H.Hitrec: Eko, eko
    V.Kvonezin: Sajo in njena bobra
    H.Melville: Moby Dick
    F.H. Burnett: Skrivnostni vrt
    A.Kermauner: Juhuhu pa ena gnila plastenka
    G. Strniša: Lučka regrat

    3. TRIADA

    James Oliver Curwood: Kazan, volČji pes
    Silvestra Rogelj: Bistrica kalšČica
    Witi Wihiamera: Legenda o jezdecu kitov
    Al Gore: Neprijetna resnica
    Mate Dolenc: Ozvezdje Jadran
    Anita Desal: Vas ob morju
    Alma Karlin: Modri mesec
    Karl Bruckner: Sadako hoce živeti
    William Judson: Mrzla reka
    Jean Giono: Mož, ki je sadil drevesa
    Emi Vega: Ključ
    Vlado Žabot: Skrivnost močvirja Vilindol
    Mate Dolenc: Strupena Brigita
    Elizabeth goudge: Beli konjiček
    Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

    Ostalo

    Digitalna knjižnica

    Bralna pismenost v digitalni dobi

    Računalnik motivira za učenje predvsem fante. Branje digitalnih besedil je veščina, ki bi jo morali poučevati v šolah.

    Nevenka Žolnir, Panorama

    Če do tretjega razreda otroci ne avtomatizirajo veščine branja, je ne morejo uporabljati za učenje. Foto: Igor Modic/Delo

    Branje ostaja najučinkovitejše sredstvo za učenje in orientacijo v življenju sploh, čeprav se viri informacij hitro spreminjajo.

    Pravzaprav nam branje omogoča, da se laže prilagodimo spremembam, opozarjajo strokovnjaki. Znano je, da je bralna pismenost naših učencev na splošno slaba, in pri tem digitalna besedila niso nobena izjema.

    Nasprotno, sposobnost kritičnega presojanja in smiselne uporabe prebranega, kar opredeljuje dobro bralno pismenega človeka, je pri digitalnih besedilih še teže doseči, kažejo najnovejše raziskave.

    »Pri tem branju se pokažejo višji miselni (metakognitivni) procesi – sprotni razmislek o prebranem in cilju, ki ga želimo doseči,« je na nedavni okrogli mizi ob robu knjižnega sejma poudarila psihologinja dr. Sonja Pečjak, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti in avtorica številnih prispevkov na temo branja in učenja.

    Strokovnjaki v zadnjih letih namreč zelo intenzivno proučujejo miselne procese pri branju linearnih in elektronskih besedil.

    Med obema vrstama je razlika, saj pri prvem slediš neki logiki, ki je že postavljena in te vodi do sklepa. Pri branju elektronskega besedila pa lahko z dodatnimi povezavami delaš številne izlete (ekskurze) od osnovne teme.

    Če nimaš zelo jasnega cilja in dovolj velikega samonadzora, lahko hitro zaideš in izgubiš rdečo nit. S pedagoškega vidika je to lahko zelo inovativen proces, ki te vodi do številnih novih spoznanj, vendar je časovno zelo potraten in tudi težko obvladljiv. Zato je v teh primerih zelo pomembno učiteljevo vodstvo – navodila učencem, da izpred oči ne izgubijo glavnega cilja.

    Isto velja tudi za učenje (branje) doma. Pravzaprav gre za učenje učenja, ki je kljub prizadevanjem še vedno šibka točka našega šolskega sistema, so ugotavljali na okrogli mizi.

    Predstavile so tudi zanimive izsledke raziskav o uporabi računalnika pri pouku, ki so pokazale, da je to orodje lahko zelo učinkovito v zgodnji dobi šolanja.

    Posebno motivacijsko deluje pri fantih, saj učenci v tem obdobju usvajajo temeljne spretnosti (pisanje, računanje) in morajo pri tem narediti veliko ponavljajočih se vaj. Fantje so pri nalogah na računalniku vztrajnejši.

    Ugotovili so še, da v višjih razredih uporaba računalnika nima več tako dobrih učinkov, v srednji šoli pa spet, ker imajo dijaki že bolj razvite sposobnosti samonadzora.

    Dva ne bereta enako

    »Pri tiskanih besedilih gre za linerano branje, v katerem avtor določi zaporedje. Ponavadi uvodu in jedru sledi sklepni del, elektronsko besedilo pa je lahko večkodno. Bralec lahko vstopi na katerem koli mestu in po dodatnih povezavah kadar koli tudi odtava,« je pojasnila na okrogli mizi dr. Meta Grosman, častna predsednica bralnega društva ter profesorica za angleško in ameriško književnost na filozofski fakulteti.

    Po njenem mnenju je elektronska različica primernejša za informativna besedila. V digitalni obliki pripoved nima določene zgodbe in kontekst se zlahka izgubi.

    Meni, da je elektronska literatura (tista prava, ki je nastala v računalniku in je bralec njen soavtor) za pouk slabo uporabna, ker v tem primeru niti dva bralca ne moreta narediti istega povzetka, ker nimata istega razumevanja.

    Tudi poskusi z enojajčnimi dvojčki so pokazali, da niti tisti z isto gensko zasnovo ne berejo podobno, ker sta samostojni osebi ter imata vsak svoje izkušnje in znanja.

    Je pa elektronska oblika po njenem mnenju primerna za informativna besedila, tudi za učbenike.

    Vendar Grosmanova opozarja, da v to obliko ne bi smeli preprosto spremeniti že veljavnih tiskanih učbenikov. Opaža, da so avtorji vanje natlačili vse, kar so izvedeli na fakulteti, ne gleda na to, kateri podatki so primerni za katero stopnjo šolanja.

    Nastajanje e-učbenikov je priložnost, da to prečistimo, meni. Pri tem se opira na najnovejši priporočila strokovnjakov za to področje, ki poudarjajo, da je treba v e-učbenike vključiti samo bistvene podatke, sicer preti velika nevarnost informacijske preobremenjenosti.

    V tem vidi enega od možnih pozitivnih učinkov digitalizacije.

    »Dolgo so prevladovala svarila pred negativnimi učinki e-sveta. Učni rezultati bodo slabši, ker pozornost zlahka odtava, so opozarjali mnogi. Zdaj vemo, da ni popolnoma tako, saj se to lahko zgodi tudi pri branju tiskanega besedila, če se ne nadzorujemo. Sicer pa se lahko tudi pri branju besedila na zaslonu ustavimo in si nekaj izpišemo, ko nas tema res zanima.«

    Niso krivi novi mediji

    Za uspešnost pri obeh vrstah branja, linernega in elektronskega, je pomembno predvsem določanje cilja. Če se zavedamo, kaj in zakaj beremo, laže ostanemo osredotočeni.

    To bi morali upoštevati tudi v šolah, ko opismenujejo učence. Tudi branje elektronskih besedil je veščina, ki bi jo morali poučevati, saj je mogoče pričakovati, da bodo v bližnji prihodnosti prevladovala.

    Vendar tega še ni v učnih načrtih nikjer na svetu. Niso še dognali, kaj in kako bi to poučevali, čeprav se na veliko ukvarjajo s tem.

    Skrb vzbujajoče je, da ima veliko naših učencev težave že z branjem lineranih besedil. Ko se bodo uveljavila še digitalna, bodo razlike še večje.

    Grosmanova je prepričana, da je naše povprečje tako slabo zato, ker ga »vlečejo navzdol« razmeroma maloštevilni najslabši, ki prihajajo iz socialno nespodbudnih okolij. V šolah jim ne uspeva nadomestiti njihovih primanjkljajev, ne zmanjšujejo socialnih razlik.

    »Če do tretjega razreda ne avtomatizirajo veščine branja, je ne morejo uporabljati za učenje, zato se njihov uspeh slabša. To je začarani krog. Pomembno je, da otrok vstopi v šolo z močno razvito govorno zmožnostjo.«

    »Tega pa ne dosežemo, če jim rečemo, bodi tiho in lepo glej televizijo ali igraj igrice na računalniku,« pravi Grosmanova.

    Za te razmere niso krivi novi mediji, temveč starši, poudarja. Tudi učitelji se premalo zavedajo, da so vsi odgovorni za pismenost učencev, ne glede na to, kateri predmet poučujejo.

    (Visited 247 times, 1 visits today)
    Dostopnost